Biološke poškodbe zaradi ionizirajočega sevanja

Biološke poškodbe zaradi prekomerne izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju

Za nadzor in spremljanje ravni sevanja so odgovorne javne zdravstvene ustanove, ki mora zagotoviti, da nihče ne prejme nevarnega odmerka sevanja. Človeštvo je bilo vedno izpostavljeno različnim oblikam naravnega sevanja, ki ga sestavljajo kozmični žarki in vsi radioaktivni elementi, ki so prisotni v naravi (Radonski plin, Uran, torij, Radio, itd. itd.).

Vendar pa so naravne ravni sevanja prešibke, da bi poudarile škodljive učinke sevanja, kar ni postalo očitno pred koncem 19. stoletja, ko so bili po odkritju rentgenskih žarkov z Roentgenom in radioaktivnosti pri Bequerelu na voljo intenzivni viri sevanja za eksperimente.
Leta 1901 je Bequerel pokazal eritem kože, v kateri je prišel k njemu v korespondenci z žepom svoje obleke, v kateri je nekaj časa hranil stekleno vialo, ki je vsebovala radijeve soli.

Kasneje je Pierre Curie namerno povzročil radijev eritem na koži roke, saj je mislil, da ima sevanje terapevtske lastnosti

Celo mnogi nesrečni ljudje so prejeli injekcije materialov, ki vsebujejo radij in torij kot tonik, zaradi česar so jih kasneje prizadele resne oblike raka.

Leta 1903 je bilo ugotovljeno, da lahko izpostavljenost rentgenskim žarkom povzroči celo sterilnost pri laboratorijskih živalih.

nekaj let kasneje je bilo objavljeno, da so zarodki jajčec krastače, oplojeni s spermo, predhodno obsevani z rentgenskimi žarki, je imel nekaj genetskih nepravilnosti.

Kasneje so poročali o prvi anemiji in levkemiji, ki jo povzročajo rentgenski žarki, in že leta 1902 je bilo ugotovljeno, da se je kožni rak razvil na prejšnjem dermatitisu, ki izhaja iz dolge izpostavljenosti sevanju.

Zdaj je z gotovostjo znano, da če so presežene določene mejne vrednosti izpostavljenosti, Ionizirajoče sevanje lahko povzroči resne poškodbe tkiva in hudo disfunkcijo reproduktivnega sistema ter v hudih primerih povzroči smrt osebe..

Podrobneje, v zvezi z učinki zastrupitve s sevanjem na zdravje, je v nadaljevanju opisan ugotovljene posledice,

Odmerek 1 siverta lahko povzroči rahle prehodne spremembe hemoglobina.

2 – 3 Sievert daje slabost, izpadanje las, Krvavitev.

4 siverti lahko privedejo do smrti.

Po drugi strani pa več kot 5-6 sivertov, preživetje postane zelo malo verjetno..

absorbirani odmerek in enakovreden odmerek

Ionizirajoče sevanje, possono essere assorbite dalla materia sotto forma di dose energetica, che quantifica il trasferimento di energia effettivamente avvenuto.

Gli effetti possono essere irrilevanti o anche molto dannosi, ovviamente a seconda della dose di radiazioni che è stata assorbita, e del tipo di radiazioni.

Un fenomeno fisico importante interessa le particelle alfa, le quali sono tipicamente emesse dai nuclidi radioattivi di elementi pesanti, come gli isotopi dell’uranio, del torio, del radio, itd., in un processo atomico chiamato decadimento alfa.

Spesso questo decadimento lascia i nuclei in uno stato eccitato, da un eccesso di energia che poi può essere irradiata con l’emissione dei raggi gamma. Allora accade che la emissione di particelle alfa, spesso coincide la emissione di raggi gamma, che indirettamente ne rivelano la loro presenza.

I raggi alfa, sono costituiti da 2 protoni e 2 neutroni legati insieme, in pratica si tratta quindi di nuclei 4He (elio). hanno una importante carica elettrica, che gli permette di interagire fortemente con la materia circostante.

Sono ritenuti poco importanti ai fini della loro diretta rilevazione con il contatore geiger poichè sono facilmente assorbiti dai materiali e in pratica possono viaggiare solo per pochi centimetri nell’aria, e possono essere assorbiti e bloccati dagli strati più esterni della pelle umana,

I raggi Alfa in genere non sono pericolosi per la vita, a meno che la stessa sorgente non venga direttamente inalata o ingerita. In questo caso i danni sarebbero invece molto superiori di quelli causati da una qualsiasi altra tipologia di radiazione ionizzante, infatti l’esposizione degli organi interni del corpo umano ad un dosaggio elevato di queste particelle determinerebbe sicuramente i sintomi tipici di un grave avvelenamento da radiazione alfa.

L’unità di misura della dose assorbita dalla materia a seguito dell’esposizione alle radiazioni ionizzanti é il Gray (Gy). e il Sievert, (Sv), dove 1Gy corrisponde a una quantità di energia di 1 Joule (J) assorbita da 1 kilogrammo di materia. Il concetto di dose equivalente esprime le dosi di radiazioni assorbite dall’uomo inteso come organismo biologico, precisamente misura gli effetti biologici possibili dovuti alla dose di radiazioni assorbita.

Il Sievert è l’unità di misura della dose equivalente di radiazione nel Sistema Internazionale ed è una misura degli effetti e del danno provocato dalla radiazione su un organismo. La dose equivalente ha le stesse dimensioni della dose assorbita e tiene conto del danno biologico possibile, a parità di dose, rispetto i vari tipi di radiazioni ionizzanti.

Per dare un’idea concreta del valore di un Sievert, si tenga presente che (in Italia) la dose media assorbita in un anno per esposizione alla sola radioattività naturale viene calcolata in circa 3 millesimi di Sievert (mSv).

Najboljši Geigerjevi števci, izdelani v Italiji, Resnična italijanska odličnost.